Pavle Zidar: Spužva

Zdravko Slamnik (bolj znan pod psevdonimom Pavle Zidar), slovenski pisatelj in pesnik, * 6. januar 1932, Slovenski Javornik pri Jesenicah, † 13. avgust 1992, Ljubljana.

Življenjepis
Pavle Zidar je bil delavski sin. Njegovo otroštvo sta zaznamovala nerazumevanje med staršema in revščina. Osnovno šolo je obiskoval na Koroški Beli, srednješolska leta pa je preživel na Jesenicah, v Kranju in v Ljubljani. V Ljubljani si je leta 1953 pridobil tudi poklic učitelja, ki ga je opravljal na območju Dolenjske in v Piranu. Leto 1965 zaznamuje zaključek Zidarjevega poučevanja ter začetek statusa svobodnega književnika. Ustvarjal je v Ljubljani, v Kobaridu ter v Luciji pri Portorožu.

Leta 1987 je prejel Prešernovo nagrado.

Za mlade

Pravljice, povesti, fantastična in poetična proza so najbolj priljubljene literarne vrste Pavleta Zidarja pri pisanju za mlade. Eno izmed njegovih prvih del za otroke in za mladino predstavlja zgodba v verzih Tončkove sanje, ki jo je napisal že leta 1955.

Kukavičji Mihec je žalostna pripoved iz leta 1972, v kateri prevladuje melanholično vzdušje, glavni junak pa je osamljen in drugačen Mihec. Po tem literarnem delu je bil posnet tudi film z istim naslovom.

Lev Pink z jogurtom na glavi je delo, ki je nastalo leta 1983. V njem lahko zaznamo veliko mero domišljije, saj pisatelj izmišljenemu Tadeju Sernecu pripiše pisateljski navdih. Tadej Sernec si namreč izmisli Leva Pinka, ki se želi igrati z dečkom Rokom, ki je na počitnicah pri babici. Pomemben lik je tudi razumevajoča babica, ki z Rokom ves čas sodeluje v igri domišljije in ga na ta način podpira. Iznajdljiva in pametna babica, ki je razumevajoča do otrok, predstavlja značilen lik, ki ga je Pavle Zidar uporabil pri pisanju otroških in mladinskih del.

Leta 1988 je nastalo delo z naslovom Cirkus Madra čaj. Sam naslov zaznamuje veliko mero pisateljeve domišljije, vsebinsko pa se je le-ta posvetil naravi. Iz otrokom prijazno napisanih zgodb je mogoče razbrati sporočilo tistim odraslim ljudem, ki se do narave vedejo neodgovorno. Zgodbe namreč predstavljajo boj živali proti ljudem, ki jih mučijo in pobijajo, hkrati pa tudi onesnažujejo naravo.

V slogu Zidarjevega pisanja za mlade je mogoče zaznati še dramatičnost posameznih dogodkov ter humor.

Čriček

Danes smo se med poukom slovenščine pogovarjali tudi o čričku oziroma čričkih. Poslušal sem zanimive izjave... Najbolj zanimiva pa je bila tista, ko je Neža rekla, da ga je videla na deblu drevesa. Nisem ji verjel, da je bila tista žuželka res čriček. Ali mi Neža to lahko dokaže? Morda. Toda, kako? Škoda, ker se nismo o tej temi pogovarjali še naprej... Uganka o čričku, čeprav je bila tema o besednih vrstah, je "sprožila" zanimivo razpravo. Morda mi bo uspelo tudi doma najti tisto uganko. Moram jo najti. Komaj sem se ozrl dobro okoli sebe, sem že našel knjigo, v kateri je zapisana.

Od veselja poje črni ptiček,
čeprav je mračen dom njegov,
glas mu doni čez dol in griček,
če vidi te, se skrije v rov.

Kdo ali kaj je to?
Čriček.

Hm, Katjo je zanimalo, zakaj je čriček ptiček. Ker poje kot ptiček. Zato.

"Za njih je značilno posebno oglašanje, ki nastane pri drgnjenju dveh prvih parov kril. Murnovo drugo ime je tudi čriček."

Ali veš?

Da se sliši značilno murnovo oglašanje v vseh letnih časih, razen pozimi, ko se zarijejo globoko v zemljo.
Da bi muren zmrznil, če se konec jeseni ne bi zaril v zemljo.

http://zuzelke.mojforum.si/zuzelke-post-29.html

Za moje šahiste v 5.b