Priljubljene objave

torek, 24. junij 2008

Zahvala in ananas ter šopek

Pa smo jih dočakali, kajne? Kaj neki? Počitnice vendar
Najprej hvala za zahvalo.


Potem za rožce.
In Žanu za ananas!
Hvala, Žan.

nedelja, 8. junij 2008

četrtek, 8. maj 2008

Sklanjanje

Od današnjega sklanjanja "težkih" besed, predvsem v dvojini, ste zagotovo utrujeni, kajne? Bi raje pskusili tole? Seveda ne pozabi vtipkati svojega imena in vklopiti zvočnika...Le tedaj bo zadeva zabavna!

nedelja, 4. maj 2008

ponedeljek, 28. april 2008

Skloni in sloni

Bi ponovil sklone? Poskusi tule!
Spol samostalnika pa lahko ponoviš tu!
Katere vrste samostalnika poznaš? Kaj poimenuje? Morda to?

nedelja, 30. marec 2008

Kulturni dan - Jurčičeva Muljava

Josip Jurčič, slovenski pisatelj in časnikar, * 4. marec, 1844, Muljava pri Stični, Slovenija, † 3. maj 1881, Ljubljana.


Jurčič je bil pomemben slovenski realistični pisatelj. V šolo je odšel na normalko v Ljubljano in nadaljeval na gimnaziji. Že pri sedemnajstih je objavil svojo prvo pripovedko (Pripovedka o beli kači). Pri njegovih dvajsetih je Mohorjeva družba izdala povest Jurij Kozak, Slovenski oglasnik pa povest Domen. Po končani gimnaziji je odšel na Dunaj, kjer je študiral slavistiko in klasično filologijo. V zbirki Cvetje iz domačih in tujih logov je objavljal roman Deseti brat, ki velja za prvi slovenski roman. Pri 23-ih je opustil študij, leto kasneje pa je z Josipom Stritarjem in Franom Levstikom izdal zbornik Mladika ter v njem objavil povest Sosedov sin. Leta 1871 je postal glavni urednik Slovenskega naroda, leto kasneje je objavil znano kratko pripoved Telečja pečenka. Nekaj let kasneje je objavil romane Doktor Zober, Med dvema stoloma, Lepa Vida in Cvet in sad ter tragedijo Tugomer, ki jo je predelal Fran Levstik. Po dveh letih zdravljenja bolezni na pljučih je umrl v Ljubljani

1. Dopolni.

________________ je rojstni kraj Josipa Jurčiča.

2. V izbi, kjer je literarna zbirka, si videl primere njegovih del. Naštej jih.





3. Pozanimaj se, kateri kraji v okolici so omenjeni v Jurčičevih delih. Naštej.




4. Dopolni.

V Jurčičevem delu ___________________ je omenjena Obrščakova gostilna.

Na domačiji Josipa Jurčiča na Muljavi, ki jo je postavil Jurčičev ded leta 1826, smo videli muzej na prostem (skansen). K domačiji sodi vodnjak - štirna, hlev, kozolec - toplar, čebelnjak, kašča. Hiša sodi med premožnejše kmečke hiše, grajena je namreč iz kamna, streha je slamnata. Notranji prostori so: črna kuhinja z ognjiščem in pripomočki, hiša, kjer sta spala oče in mati, v njej pa je krušna peč, mentrga, bogkov kot, miza s klopjo, kamra, v kateri so spali otroci, štibelc, ki so ga oddajali čevljarju in so v njem razstavljen čevljarski pripomočki. V hiši je še vinska klet in shramba ter literarna soba, v kateri so razstavljena literarna dela. Videli smo tudi Krjavljevo kočo, ki je veliko manjša in lesena, z majhnim hlevom za kozo Lisko. Tam je tudi letno gledališče, na katerem igrajo Jurčičeva dela.

2. pisna naloga




O čem vse boste lahko pisali v 2. šolski pisni nalogi? Ste radovedni, kajne? Dve temi prideta v poštev. Prva je vaša zimska šola v naravi. Tam se vam je veliko stvari zgodilo, celo dnevnik ste pridno pisali.
Druga je vaš in naš dan odprtih vrat. Podnaslova sta dva, in sicer t.i. doživljajski spis, v drugi temi pa sta možna dva: doživljajski in domišljijski. Domišljijski spis se bo navezoval na našega Primoža Trubarja. Dobro bi bilo vsaj malo poznati njegov življenjepis in najpomembnejša njegova dela. Si predstavljate, da v torek namesto mene vstopi v vaš razred Primož Trubar, veliki mož slovenskega naroda? Le kakšno pridigo bi za vas pripravil? Kaj bi ga vprašali? Kaj vse bi vam lahko on povedal o sebi? Morda bi vam predstavil svojo prvo knjigo?
In vaš komentar?

sobota, 22. marec 2008

Svetovni dan poezije

Včeraj je bil svetovni dan poezije.

Pomlad

Pomlad, vse se pomladi,
pomlad, rada ima vse,
pomlad, dotakne se me ne.
Pomlad, ljubijo jo vsi,
pomlad, vse se razživi,
pomlad, njena bližina vse obudi.
Pomlad mene zamori.


Organizacija Unesco je prvi pomladni dan razglasila za svetovni dan poezije. Na ta dan po vsem svetu potekajo številne prireditve, posvečene pesniški besedi, v Sloveniji je najbolj priljubljeno Odprto branje, ki je potekalo v KUD France Prešeren. Pesniški maraton, na katerem lahko sodelujejo prav vsi, je trajal dolgo v noč...

In kdo je letošnji dobitnik ČAŠE NESMRTNOSTI?

nedelja, 24. februar 2008

Dim Zupan

Ste že brali književna besedila Dima Zupana?
-------------------------------------------------------------

petek, 8. februar 2008

Kaj znam o dr. Francetu Prešernu?

Če hočeš vedeti, koliko znaš o našem največjem pesniku, klikni na naslov "Kaj znam o dr. Francetu Prešernu?" Le poročaj mi (med komentarji), kako si se odrezal-a. Tu pa še njegova slika.

torek, 5. februar 2008

Slovenec sem

Veselica

Posnetek je iz lanskega leta, ko sva se z najmlajšim sinom Matjažem odpravila na veselico v Dob. Mi gremo pa na morje...

ponedeljek, 28. januar 2008

Fran Milčinski: Gumbe je posojal



Fran Milčinski se je rodil 3.12. 1867 v Ložu (Lož
Zemljevid: Najdi.si
Nadmorska višina: 590 m
Število prebivalcev: 539
Poštna št./pošta: 1386 Stari trg pri Ložu
Občina: Loška Dolina
Pokrajina: Notranjska
Statistična regija: Notranjsko - kraška regija
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002)
na Notranjskem.
Njegov oče, ki je bil po rodu Čeh, je služboval kot davkar.
Družina se je čez štiri leta preselila v Ljubljano.
Fran se je po končani gimnaziji leta 1885 vpisal na pravno fakulteto dunajskega vseučilišča. Kot pravnik je dobil službo v Ljubljani.
Deset let ni napisal nič leposlovnega.
Leta 1900 je zaslovel z delom Zoper samobeležnik. Pri različnih časopisih je sodeloval s spisi, v katerih se je posmehoval slovenskemu malomeščanstvu, politiki, kulturnikom,... V istem času je postal upravitelj Deželnega gledališča v Ljubljani. Dolžnosti upravitelja je upravljal dve leti.
Snov za pisarije je našel v sodnih razpravah. Ptičke brez gnezda si je zamislil, ko je bil sodnik za mladinsko varstvo in prestopništvo.
Vzgoja štirih lastnih otrok ga je pripravila za pisanje pravljic. Slabo ponudbo tedanjega knjižnega trga se je odločil izboljšati s priredbo slovenskih pravljic.
Nekaj časa je pisal tudi pod psevdonimom Fridolin Žolna. Pod tem psevdonimom je pisal satirične črtice o aktualnem dogajanju.
Leta 1925 se je upokojil in postal odvetnik. Z začetkom oddajanja Radia Ljubljana - okrog leta 1928 - se je začel v etru pojavljati kot pripovedovalec.
Umrl je 24.10. 1932 v Ljubljani.

Dela za otroke:
Gospodična Mici (1930)
Ptički brez gnezda (1917)
Butalci (1948)
Pravljice (1911)
Tolovaj Mataj (1917)
Laži
Gumbe je posojal

Dela za odrasle:
Gospod Fridolin Žolna in njegova družina (1923)

Dramska besedila:
Volkašin (1913)
Mogočni prstan (1923)



Družina

Oče Josip sej je najprej pisal Milčinsky, a se je zaradi bolj prijazne črke "i" preimanoval v Milčinski Josipa. Mama je bila Lucija. Frana sta krstila kot Franca Ksaverja. Klicali so ga Verče. Imel je brata Pepeta-Josipa, ki je umrl za kostno tuberkulozo. Bil je starejši od Frana. Mlajši sta bili sestra Mimi, ki je umrla za jetiko in sestra Angela,ki je bila prav tako bolehna.

Svojo družino si je ustvaril z Mrijo Krejči, ki je bila kar 13 let mlajša od Frana. Imela sta štiri otroke. Kot prva se jima je rodila hčerka Breda, kasneje slavistka. Drugi je bil sin Janez Krstnik Janvid, ki je bil zdravnik, specialist za sodno medicino. Najznameniteji je bil sin Frane, ki je imel vzdevek Ježek. Bil je humorist, igralec, režiser in književnik. Najmlajši je bil sin Lev. Zaposlen je bil kot psihiater.

http://www.loska-dolina.net/index.php?option=com_content&task=view&id=77&Itemid=71
http://www.svetizbesed.com/index.php?t=zgodba&i=186

nedelja, 27. januar 2008

Sklanjanje samostalnika spužva



Če hočeš povečati fotografijo, klikni z miško nanjo:)

Pavle Zidar: Spužva



Zdravko Slamnik (bolj znan pod psevdonimom Pavle Zidar), slovenski pisatelj in pesnik, * 6. januar 1932, Slovenski Javornik pri Jesenicah, † 13. avgust 1992, Ljubljana.

Življenjepis
Pavle Zidar je bil delavski sin. Njegovo otroštvo sta zaznamovala nerazumevanje med staršema in revščina. Osnovno šolo je obiskoval na Koroški Beli, srednješolska leta pa je preživel na Jesenicah, v Kranju in v Ljubljani. V Ljubljani si je leta 1953 pridobil tudi poklic učitelja, ki ga je opravljal na območju Dolenjske in v Piranu. Leto 1965 zaznamuje zaključek Zidarjevega poučevanja ter začetek statusa svobodnega književnika. Ustvarjal je v Ljubljani, v Kobaridu ter v Luciji pri Portorožu.

Leta 1987 je prejel Prešernovo nagrado.

Za mlade

Pravljice, povesti, fantastična in poetična proza so najbolj priljubljene literarne vrste Pavleta Zidarja pri pisanju za mlade. Eno izmed njegovih prvih del za otroke in za mladino predstavlja zgodba v verzih Tončkove sanje, ki jo je napisal že leta 1955.

Kukavičji Mihec je žalostna pripoved iz leta 1972, v kateri prevladuje melanholično vzdušje, glavni junak pa je osamljen in drugačen Mihec. Po tem literarnem delu je bil posnet tudi film z istim naslovom.

Lev Pink z jogurtom na glavi je delo, ki je nastalo leta 1983. V njem lahko zaznamo veliko mero domišljije, saj pisatelj izmišljenemu Tadeju Sernecu pripiše pisateljski navdih. Tadej Sernec si namreč izmisli Leva Pinka, ki se želi igrati z dečkom Rokom, ki je na počitnicah pri babici. Pomemben lik je tudi razumevajoča babica, ki z Rokom ves čas sodeluje v igri domišljije in ga na ta način podpira. Iznajdljiva in pametna babica, ki je razumevajoča do otrok, predstavlja značilen lik, ki ga je Pavle Zidar uporabil pri pisanju otroških in mladinskih del.

Leta 1988 je nastalo delo z naslovom Cirkus Madra čaj. Sam naslov zaznamuje veliko mero pisateljeve domišljije, vsebinsko pa se je le-ta posvetil naravi. Iz otrokom prijazno napisanih zgodb je mogoče razbrati sporočilo tistim odraslim ljudem, ki se do narave vedejo neodgovorno. Zgodbe namreč predstavljajo boj živali proti ljudem, ki jih mučijo in pobijajo, hkrati pa tudi onesnažujejo naravo.

V slogu Zidarjevega pisanja za mlade je mogoče zaznati še dramatičnost posameznih dogodkov ter humor.

torek, 22. januar 2008

Čriček



Danes smo se med poukom slovenščine pogovarjali tudi o čričku oziroma čričkih. Poslušal sem zanimive izjave... Najbolj zanimiva pa je bila tista, ko je Neža rekla, da ga je videla na deblu drevesa. Nisem ji verjel, da je bila tista žuželka res čriček. Ali mi Neža to lahko dokaže? Morda. Toda, kako? Škoda, ker se nismo o tej temi pogovarjali še naprej... Uganka o čričku, čeprav je bila tema o besednih vrstah, je "sprožila" zanimivo razpravo. Morda mi bo uspelo tudi doma najti tisto uganko. Moram jo najti. Komaj sem se ozrl dobro okoli sebe, sem že našel knjigo, v kateri je zapisana.

Od veselja poje črni ptiček,
čeprav je mračen dom njegov,
glas mu doni čez dol in griček,
če vidi te, se skrije v rov.


Kdo ali kaj je to?
Čriček.


Hm, Katjo je zanimalo, zakaj je čriček ptiček. Ker poje kot ptiček. Zato.

"Za njih je značilno posebno oglašanje, ki nastane pri drgnjenju dveh prvih parov kril. Murnovo drugo ime je tudi čriček."

Ali veš?

Da se sliši značilno murnovo oglašanje v vseh letnih časih, razen pozimi, ko se zarijejo globoko v zemljo.
Da bi muren zmrznil, če se konec jeseni ne bi zaril v zemljo.

http://zuzelke.mojforum.si/zuzelke-post-29.html

četrtek, 10. januar 2008

Moj forum

Ste že kdaj kliknili na tole povezavo http://www.slova.mojforum.si ? Tam vas čaka zelo veliko prispevkov, primernih tudi za vas:)

1. kontrolna naloga

Ali je bilo težka 1. kontrolna naloga?
------------------------------------

Kontrolna naloga 5.r. /Skladnja-glavni stavčni členi


1. Kaj je večstavčna poved? 1t.


2. Kako se vprašamo po predmetu? 2t.




3. Izpiši stavčne člene in dopolni prislovna določila:

a) Žiga se vrača s pošte z velikim paketom knjig. 2t.

povedek:
osebek:
predmet:
prislovno določilo ________:

b) Ostarela babica je predvčerajšnjim vnuku poslala darilo za dvanajsti rojstni dan. 2t.

povedek:
osebek:
predmet:
predmet:
prislovno določilo _______

4. Zapiši dve povedi, in sicer eno enostavčno in eno večstavčno. 2t.



2. Vprašaj se po stavčnih členih in jih podčrtaj. Vprašanja (Kako si se vprašal?) zapiši.

O nedeljskem obiskovalcu so se razširile čudne govorice. 1,5t.

1.

2.


3.

Od presenečenja sem na ves glas zakričal. 1,5t.

1.

2.

3.


4. V enostavčnih povedih ustrezno podčrtaj glavne stavčne člene.

Reks ga je zvesto spremljal na vseh poteh. 2,5t.


Nalahno je potegnil s čopičem po papirju. 2t.


Brez znanja ne boš opravil izpita! 1,5t.


Zaradi odjuge je čez noč na našem vrtu pobralo ves sneg. 2,5t.




Št. vseh osvojenih tvojih točk:
Št. vseh možnih točk: 20,5
Kriterij: 10,5 – 13 (zd)2, 13,5 -16 (db)3, 16,5 – 18 (pdb)4, 18,5 -20,5 (odl)5
Ocena: