Holekova Nežika

Se še spominjate Holekove Nežike?
Tu imate še nekaj o njej.
--------------------------------------------------

Prevzete besede

http://shrani.si/files/socialnezvxyew.jpg

Tole je pa moje delo:)
To spletno stran pa že poznate, kajne? Ne bi bilo slabo, da bi se večkrat "sprehodil" po njej...

»Juice, prosim,« je razločno rekla ženska srednjih let.
»Koliko jih pa želite?« je vprašala mlada trgovka.
»En juice bi rada.«
»Vam ga zavijem?« je vprašala trgovka in postavila na pult srednje veliko jajce.
»Najbrž se nisva razumeli, jaz bi rada juice, ne pa jajce.«
»Juica pa nimamo.«
»Imate, imate, lejte, na polici je, saj lepo piše, da je juice.«
»To je pa džus.«
»No, to mi dajte, prosim.«

France Žagar: Slovenska slovnica in jezikovna vadnica. Maribor: Založba Obzorja, 1985. (str. 64)

BESEDE IN BESEDNE ZVEZE PO IZVORU

– domače (iz praslovanščine – nastale v slovenščini);

– prevzete (iz drugih jezikov, podomačujemo jih v jeziku: v oblikoslovju in skladenjski rabi);

– občna imena:

izposojenke: garaža (popolnoma poslovenjene)

tujke: jazz (deloma poslovenjene – samo govorno in/ali oblikoslovno: [džez/džeza])

– lastna imena:
podomačena: Zevs (popolnoma poslovenjeno)

polcitatna: Shakespeare (deloma poslovenjene – samo govorno in/ali oblikslovno)

– poldomače /polprevzete/ (iz prevzetih besed in njihovih delov + domačih obrazil : nietzejanec/ničejanec);

– citatne (iz drugih jezikov, neprilagojene : L'Etat c'est moi).

Pojmi:

► izposojenka tudi sposojenka: prevzeta beseda, popolnoma prilagojena izposojujočemu si jeziku: npr izposojenke iz nemščine;

► citatna beseda: beseda iz tujega jezika ali iz narečja, ki se uporabi v kakem knjižnem jeziku v izvirni obliki.
---------------------------------------------------
Anja se je s prijateljico Nives odpravila na kosilo. Pot ju je vodila najprej mimo apoteke, nato pa še mimo butika, ki so ga odprli šele pred kratkim. Ko sta prispeli v restavracijo, sta sedli in prosili natakarja za dva menija. Anja je naročila makarone in kakav, Nives pa špagete in mineralno vodo. Med jedjo sta se glasno smejali ter se pogovarjali o šovu, ki se je prejšnjo noč odvijal v disku. Nato sta plačali in odšli s taksijem proti domu. Le-ta ju je peljal mimo štadiona, kjer so bili znani športniki. Dekleti sta izstopili in se odpravili na lov za avtogrami. Vendar pa se je njun podvig totalno ponesrečil, saj jima plan ni uspel. Študent, ki je stal pri vratih, ju ni hotel spustiti do garderobe. Zato sta razočarani odšli v bližnji kino, kjer ju je v dobro voljo spravila šele komedija. Na poti proti stanovanju sta fantazirali o glavnem igralcu ter se odločili, da bosta začeli nastopati v teatru. Ko sta končno prišli do Anjine hiše, sta se pred garažo poslovili in odšli vsaka v svojo stran.

1. V zvezek izpiši prevzete besede.

2. Tiste, ki jih lahko, nadomesti z ustreznimi domačimi besedami.


3. Podčrtaj pravilen zapis.

walkman – voukman – vokman
autocamp – avtokamp – avtocamp
jazz – džez – džes
kavboj – cowboy – kauboj
chanson – šhanson – šanson


4. Za naslednje besede poišči primerne slovenske izraze.

kvaliteta = ____________________
kontinent = ____________________
kompjuter = ___________________
kontejner = ____________________
eksperiment = _________________
grapefruit = ____________________
surfanje = _____________________
dialekt = ______________________
kontakt = _____________________
egoizem = _____________________
lampa = ______________________
korajža = ______________________
toast = _______________________
situacija = _____________________

Jezikovna družina

Babilonski stolp, Biblija (Mojzes)


Vsa zemlja je imela en sam jezik in isto govorico. Ko so se ljudje odpravili od vzhoda, so našli ravnino v šinárski deželi in se tam naselili. Rekli so drug drugemu: »Dajmo, delajmo opeko in jo žgimo v ognju!« Opeko so uporabljali namesto kamna in zemeljsko smolo namesto malte. Rekli so: »Dajmo, sezidajmo si mesto in stolp, katerega vrh naj sega do neba, in naredimo si spomenik, da se ne bomo razkropili po vsej zemlji!«

Gospod je stopil dol, da bi si ogledal mesto in stolp, ki so ga postavili človeški otroci. In gospod je rekel: »Glej, eno ljudstvo so in vsi imajo en jezik, in to je šele začetek njihovega dela. Zdaj jih ne bo nič več zadržalo; kar koli bodo hoteli, bodo naredili. Dajmo, stopimo dol in tam zmešajmo njihov jezik, da ne bodo več razumeli govorice drug drugega!« In gospod jih je razkropil od tam po vsej zemlji in nehali so zidati mesto. Zato se je imenovalo Babél, ker je tam gospod zmešal jezik vse zemlje in od tam jih je gospod razkropil po vsej Zemlji.

Babilonski stolp, vir: http://www.ideo.si/
-------------------------------------------
S to povezavo pa se bomo še ukvarjali... Tudi to je dobro videti.

Priporočam še tole spletno stran :)
----------------------------------------------
Slovanski jezik
Stara cerkvena slovanščina je bil prvi knjižni jezik Slovanov. V Evropi imamo jezike, ki spadajo med indoevropske jezike.
V Evropi na severu je neindoevropski jezik (finski, laponski, estonski).
V Severni Evropi je neindoevropski jezik mađarski jezik.
Vsi ti spadajo med ugrofinske jezike  v URALSKO DRUŽINO.
Na Jugu je neindoevropski jezik, jezik osmanskih turkov.
Turški jezik spada v ALTAJSKO SKUPINO.
Na Zahodu je neindoevropski jezik baskovski jezik.
Vsi ti jeziki so prišli iz Indije in se razširili na Evropo.

Indoevropske jezike delimo na KENTUMSKE in SATEMSKE jezike.

Imajo simboličen karakter;izhajajo iz naziva števila 100.
Kentumski jeziki kentum (sto)
Satemski jeziki  satem (sto)

V kentumskih jezikih je bila skupina besed, ki je imela velarni (mehkonebni) –kg.
V satemskih jezikih so bili zobniki – sz.


KENTUMSKI JEZIKI
• Anatolski jeziki-današnja Turčija ( hetitščina, palajščina, luvijščina, likijščina, lidijščina, karijščina)
• Italski jeziki (oskijščina, umbrijščina, latinščina iz katere so se razvili romanski jeziki: portugalščina, španščina, katalonščina, provansalščina, francoščina, italijanščina, retromanski jeziki, sardinščina, romunščina)
• Keltski jeziki (galščina, bretonščina, keltiberščina, irščina, škotščina, velščina)
•• Germanski jeziki (izumrla gotščina, vzhodnogermanski jezik, švedščina, norveščina, danščina, islandščina)

SATEMSKI JEZIKI
• Arijski jeziki, ki se delijo na iranske (avestijščina, staroperzijščina, srednjeperzijščina, partščina,sodobni iranski jeziki, srednjeiranski jeziki), in indijske jezike (vedščina in sanskrt, staroindijska jezika, pali, srednjeindijski jezik, hindi, urdu, bengalščina, singalščina, sodobni indijski jeziki)
• Nuristanski ali kafirski jeziki (prasunščina, aškunščina, dardščina, kašmirščina)
• Armenščina, albanščina, baltski jeziki ( izumrla stara pruščina, zahodnobaltski jezik, litvanščina, letonščina, letščina, vzhodnobaltska jezika)
•Slovanski jeziki

Indoevropska jezikovna skupnost je na posamezna jezikovna narečja razpadla v tretjem tisočletju pred našim štetjem.
------------------------------------------

Ocene 1. pisnega preverjanja znanja

L.K. = pdb (4)
J.B. = -odl(-5)
Nepodpisana = ?
E.Č. = db (3)
H.M. = odl (5)
A.A. = odl (5)
Ž.Ž.F. = odl (5)
N.P. = odl (5)
N.M. = odl (5)
T.P. = -odl (-5)
M.V. = odl (5)
T.Ž. = pdb (4)
L.R. = -(pdb)(-4)
M.C. = odl(5)
K.A. = pdb(4)
V.G. = odl(5)
K.M. = pdb(4)
B.M. = pdb(4)
A.K. = pdb(4)
M.L. = odl(5)
I.F. = pdb(4)

Domače branje

Domače branje preverjam v petek, 13. novembra 2009.
Kmetske slike so zbirka črtic (pet črtic po lastni izbiri, Mačkova očeta ne pride v poštev, ker smo jo obravnavali v šoli) in novel Janka Kersnika. Kersnik je besedila objavljal med leti 1882 in 1891 v časniku Ljubljanski zvon.
-----------------------------------------------------

Druga knjiga, ki jo boste vzeli v roke (upam, da med počitnicami), pa je:
Med gorami ali Slike iz loškega pogorja je zbirka črtic (pet črtic brez Tržačana, ki ga bomo obravnavali v šoli) slovenskega pisatelja Ivana Tavčarja. Nastala je med letoma 1876 in 1888.



V zbirki je dvanajst črtic. Nekaj naslovov teh črtic:

* Moj sin,
* Holekova Nežka,
* Tržačan,
* Miha Kovarjev,
* Kobiljekar,
* Kako se mi ženimo,
* Kalan,
* Grogov Matijče,
* Posavčeva češnja,
* Šarevčeva sliva,
* Kočarjev gospod,
* Gričarjev Blaže.
-----------------------------------------------------------
Nekaj vprašanj že zdaj, da boš bolj pozoren/pozorna med branjem:
Kaj požene v blaznost garaško Meto v Šarevčevi slivi?
Kaj veže na pasje življenje starega Kimovca? V čem se razlikujeta po značaju oče Kimovec in njegov sin Tonček?
Kaj uniči gruntarskega Kobiljekarja?
Kakšna sta po značaju Miha Kovarjev in sodnikova hči? V čem se kaže nasprotje njunih značajev?
Opiši nasprotje, ki je upovedeno v črtici Grogov Matijče (zaključek črtice).
Kakšen je oče in kakšen sin v Moj sin?
Označi Gričarjevega Blažeta in okolje, v katerem je živel.
Kakšne so ponavadi po značaju osebe, ki se zaljubijo (Holekova Nežika, Kočarjev gospod, Miha Kovarjev)?
Kakšna je najpogosteje narava v Tavčarjevih črticah?
----------------------------------------------------------

Razlaga nastanka naravnega pojava

V petek,23. oktobra, 2009, smo se v računalnici začeli ukvarjati (študirati, spoznavati, obravnavati) razlago naravnega pojava.

Besedilo, v katerem je predstavljeno, kako naravni pojav nastane in kakšne so njegove posledice, imenujemo razlaga naravnega pojava. To ste si celo zapisali v zvezek.

Na računalnik ste si med drugim ogledali tudi nevihto. Same ne te spodaj...
----------------------------------------------------------

-----------------------------------------------------------
Ampak tole.
-----------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------

1. pisna naloga v šol. letu 2009/10

Jutri 1. šolsko uro pa zares - 1. pisna naloga.
Tole mi je poslala Jana, jaz sem samo nekoliko jezikovno popravil:

Za pripoved o dogodku ste dali nasledne teme:
- pri čebelarju
- astronomski večer
- astronomsko popoldne
- sirarna
- izdelovanje laboda
- Soška fronta(obisk muzeja v Kobaridu)
- "flaša" resnice
- jutro v bazenu
NAŠI PREDLOGI:
- moj prvi poljub
- nisem mogel/mogla zaspati
- v Štanjelu
- jaz, nepopustljivi burkež (glupec)
- nogometna tekma
- moj prvi neuspešni poskus kajenja
--------------------------------------------------
In t.i. literarni spis, povezan z obravnavano črtico Janka Kersnika: Mačkova očeta

 Našel me je, ko sem ležal v tesni sobici v borni postelji pri sosedovih
(Stari Maček pripoveduje- realistično-domišljijski spis)

 Zvečer pred odhodom mojim pa pride starikava babnica iz vasi k meni s prošnjo

Enkrat me je vprašal: „Kaj pa je s tistim dolgom, katerega so oče pustili Matevžku?”

(Mladi Maček pripoveduje- realistično-domišljijski spis)
-------------------------------------------------------

Opis predmeta

»Izberite si predmet in ga opišite. Izdelajte plakat in se pripravite na govorni nastop.«

Glavni nasveti za sestavljanje opisa so:
1. Točno opazuj predmet, ki ga želiš opisati.
2. Premisli, kako se boš lotil opisa: od znotraj navzven, od zunaj navznoter, od zgoraj navzdol, od spodaj navzgor, od pomembnega k manj pomembnemu.
3. Poišči ustrezne samostalnike in pridevnike. Trudi se za menjavo glagolov (je, ima, so razporejene, gredo, zavzema).
4. Pripoveduj oziroma piši v sedanjiku.
5. Pri natančnejšem opisu navajamo vse sestavine predmeta, pri enostavnejšem pa samo razlike, po katerih se predmet loči od drugih podobnih stvari.
6. Opis se lahko začne pri najočitnejši lastnosti (velikosti, barvi, obliki), od te pa prehaja k manj opaznim posameznostim. V vseh primerih pa je treba obstajanje enega dela ob drugem spremeniti v besedilno zapovrstje. Opis lahko prilagajamo različnemu naslovniku, pri tem moramo ves čas ohranjati stvarnost prikazovanega. Opis je uspešen, če pri naslovniku lahko zamenja lasten ogled ustreznega predmeta.

Predlogi za opis predmeta:
- kompas,
- semafor,
- termometer,
- denarnica,
- ura,
- peresnica,
- šolska torba,
- kolo
- tiskalnik,
- računalnik,
- žepni nožek,
- knjiga,
- očala,
- glasbilo (npr. prečna flavta, harmonika).

Nekaj o glasoslovju

Kaj je bajka ali mit?

Najprej si o tem preberi v berilu na strani 51. Na tej strani najdeš značilnosti tudi "antične" bajke:
- stojijo na začetku pripovedništva vsakega naroda.
- z njimi so si ljudje odgovarjali na vprašanja kaj in kakšna sta človek in vesolje,
- bogovi in druga bajeslovna bitja so bila zanje poosebljene naravne sile,
- v njih so neredko nastopali umrljivi junaki, čeprav niso bili navadni smrtniki (izviral od bogov).
--------------------------------------------------------------
Nato pa pojdi še na stran 165, kjer boš izvedel, da je bajka domišljijska ljudska pripoved, ki je nastala v poganski dobi, ko si ljudje še niso znali razlagati naravnih pojavov. Bogovi, polbogovi in nižja bajeslovna bitja so jim tako kot starim Grkom in Rimljanom predstavljale naravne sile (dobre in zle).
Naše slovenske bajke ohranjajo predvsem pripovedi o nižjih božanskih bitjih, kot so vile, rojenice, sojenice, volkodlaki, psoglavci, povodni mož, škratje, kresnik.
--------------------------------------------------------------
Ne morem razumeti, da nekateri te snovi niste videli oziroma poslušali pri pouku v računalnici...
--------------------------------------------------------------

Kaj je pripovedka?

Odgovor na naslovno vprašanje je v berilu na strani 169 - Male učenosti. Si se to naučil-a?
Pripovedka je kratka ljudska (ustna) pripoved. Prikazuje napol resnični svet, ki je povezan z določenimi kraji, osebami in časom. Njeni dogodki so lahko tudi pravljični, konec pa je navadno mračnejši.
Če pa boš kliknil-a na naslov Kaj je pripovedka?, pa se ti bo odprla spletna stran, kjer boš o njej izvedel veliko več kot v šoli. Kar poskusi!
-----------------------------------------------------------
P.s.
Odgovor je tudi na "slajdih", vse sem vam jih predstavil pri pouku, kajne?
------------------------------------------------------------

Povezave za pripravljanje na 1. pisno preverjanje - kontrolno nalogo

Začnimo z veliko in malo začetnico. Nadaljujem s premim in odvisnim govorom. Ne smem pozabiti na glasoslovje.
Upam, da ste uganili, kamor morate klikniti, da se vam "prava" spletna stran odpre - za učenje. Marsikaj pa lahko najdete tudi na mojem najstarejšem forumu.

Se že kaj pripravljate na 1. pisno preverjanje znanja?

V torek, 13. januarja 2009, že pišemo 1. pisno preverjanje znanja. Uf, koliko snovi se je že nabralo. Več pri književnosti, nekoliko manj pri jeziku.