Opis predmeta

»Izberite si predmet in ga opišite. Izdelajte plakat in se pripravite na govorni nastop.«

Glavni nasveti za sestavljanje opisa so:
1. Točno opazuj predmet, ki ga želiš opisati.
2. Premisli, kako se boš lotil opisa: od znotraj navzven, od zunaj navznoter, od zgoraj navzdol, od spodaj navzgor, od pomembnega k manj pomembnemu.
3. Poišči ustrezne samostalnike in pridevnike. Trudi se za menjavo glagolov (je, ima, so razporejene, gredo, zavzema).
4. Pripoveduj oziroma piši v sedanjiku.
5. Pri natančnejšem opisu navajamo vse sestavine predmeta, pri enostavnejšem pa samo razlike, po katerih se predmet loči od drugih podobnih stvari.
6. Opis se lahko začne pri najočitnejši lastnosti (velikosti, barvi, obliki), od te pa prehaja k manj opaznim posameznostim. V vseh primerih pa je treba obstajanje enega dela ob drugem spremeniti v besedilno zapovrstje. Opis lahko prilagajamo različnemu naslovniku, pri tem moramo ves čas ohranjati stvarnost prikazovanega. Opis je uspešen, če pri naslovniku lahko zamenja lasten ogled ustreznega predmeta.

Predlogi za opis predmeta:
- kompas,
- semafor,
- termometer,
- denarnica,
- ura,
- peresnica,
- šolska torba,
- kolo
- tiskalnik,
- računalnik,
- žepni nožek,
- knjiga,
- očala,
- glasbilo (npr. prečna flavta, harmonika).

Nekaj o glasoslovju

Kaj je bajka ali mit?

Najprej si o tem preberi v berilu na strani 51. Na tej strani najdeš značilnosti tudi "antične" bajke:
- stojijo na začetku pripovedništva vsakega naroda.
- z njimi so si ljudje odgovarjali na vprašanja kaj in kakšna sta človek in vesolje,
- bogovi in druga bajeslovna bitja so bila zanje poosebljene naravne sile,
- v njih so neredko nastopali umrljivi junaki, čeprav niso bili navadni smrtniki (izviral od bogov).
--------------------------------------------------------------
Nato pa pojdi še na stran 165, kjer boš izvedel, da je bajka domišljijska ljudska pripoved, ki je nastala v poganski dobi, ko si ljudje še niso znali razlagati naravnih pojavov. Bogovi, polbogovi in nižja bajeslovna bitja so jim tako kot starim Grkom in Rimljanom predstavljale naravne sile (dobre in zle).
Naše slovenske bajke ohranjajo predvsem pripovedi o nižjih božanskih bitjih, kot so vile, rojenice, sojenice, volkodlaki, psoglavci, povodni mož, škratje, kresnik.
--------------------------------------------------------------
Ne morem razumeti, da nekateri te snovi niste videli oziroma poslušali pri pouku v računalnici...
--------------------------------------------------------------